»Ko začneš peti, / je petje. / Marsikaj / preneseš vanj, / marsikaj prinese vate …«

»Kar je vrezano, je razporejeno po spominu / kot stalna razstava pred spanjem, / na ogled, ko se stemni pred očmi.«

»Ko sem bil zadolžen za razdeljevanje malice, se je zgodilo, da je niso pojedli. Ali pa ko se me je kdo dotaknil v šoli, se je hitro tekel umit pod pipo.«

»Marsikateri privatnik, ki pride sèm delat, pravi: – Hvala bogu, da ni signala! Imam vsaj mir. A za nas je to povezava.«

»Ta ujma je razdejala zemljo, odprla je strašne rane v naravi, ampak odprla je tudi človeška srca.«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Če je poezija govoreča, vpijajoča, kričeča, pojoča ali šepetajoča škatla globoko v meni, poskušam najprej slišati ta glas...«

»Glasba vsaj zame intenzivna fizična izkušnja, ne samo ko jo izvajam, temveč tudi poslušam.«

»Kaj je telo, telo je hkrati eno, mnogotero in imamo mnogo čutov, tako da smo to polje sinestezije na neki način mi sami.«